Specializiran hladilni sistem za skladiščenje krompirja

Ko je Evropska komisija prepovedala uporabo klorprofama kot zaščite pred kaljenjem krompirja zaradi prehranskega tveganja za potrošnike, so se hrvaški pridelovalci krompirja znašli pred velikim problemom. Klorprofam, znan pod tržnim imenom Tuberite, je sredstvo, za katerega na Hrvaškem ni registrirane alternative. Rok za popolno prepoved uporabe Tuberita pri skladiščenju krompirja je bil 8. oktober 2021, do takrat pa je bilo treba vse obstoječe količine porabiti ali uničiti.

Brez alternativnega sredstva proti kaljenju so morali domači pridelovalci zgraditi nova neprepustna skladišča za krompir, kjer bi gomolje hranili brez klorprofama. Ker so naložbe v nova in tehnično naprednejša skladišča izjemno drage, se je del malih pridelovalcev povezal za lažji nastop na trgu (nabava repromateriala, prodaja krompirja ali polizdelkov, gradnja sodobnih skladišč, marketing in razvoj).

V industrijski coni Belica je bila odprta prva specializirana hladilnica za krompir podjetja Belpak, ki omogoča ustrezno skladiščenje in celoletno pridelavo krompirja. Investitor, podjetje Belpak, deluje na trgu več kot 15 let in je nastalo z združitvijo petih pridelovalcev za lažji nastop na trgu.

Oktobra 2021 je bilo uradno odprto skladišče krompirja podjetja Belpak z zmogljivostjo 1.400 ton krompirja – po projektu je bila zgrajena specializirana hladilnica za krompir v skupni vrednosti približno 11,5 milijona kun, sofinancirana iz Programa razvoja podeželja z odobreno podporo v vrednosti več kot 4,2 milijona kun. Na območju Belice bo 11 takšnih hladilnic, sofinanciranih z evropskimi sredstvi, na Hrvaškem pa skupno 33.

Za potrebe projekta podjetja Belpak je MB Frigo Grupa dobavila specializiran hladilni sistem za krompir, ki omogoča dolgotrajno skladiščenje ob ohranjanju visoke kakovosti izdelka.

S hranjenjem krompirja s sistemom hlajenja se bo ohranila njegova kakovost brez izgube teže, proizvodnja pa se bo dvignila na višjo ekološko raven. Z novimi standardi kakovosti naj bi bili domači pridelovalci bolj konkurenčni na tujih trgih ob rasti izvoza krompirja.

Končnim potrošnikom bo tako omogočeno uživanje kakovostnejšega in zdravstveno ustreznejšega izdelka.