Specializiran hladilni sistem za skladiščenje krompirja

Ko je Evropska komisija za hrano ukinila uporabo klorprofama za zaščito pred klitjem krompirja zaradi prehranskega tveganja za potrošnike, so se hrvaški pridelovalci krompirja znašli pred velikim izzivom. Klorprofam, znan pod tovarniškim imenom Tuberite, je sredstvo na osnovi klorprofama, za katerega na Hrvaškem ne obstaja registrirana alternativa. Končni rok popolne prepovedi uporabe Tuberita v skladiščenju krompirja je bil 8. oktober 2021; do tega datuma je bilo treba vse obstoječe količine porabiti ali uničiti. Brez alternativnega sredstva proti klitju je na domače pridelovalce padla obveznost izgradnje novih neprepustnih skladišč za krompir, kjer bi se hranili gomolji brez uporabe klorprofama. Ker so naložbe v nova in tehnično naprednejša skladišča izjemno draga, se je del majhnih proizvajalcev povezal zaradi lažjega nastopa na trgu (nabava repromateriala, prodaja krompirja ali polizdelkov, izgradnja sodobnih skladišč, marketing in razvoj). V beliški industrijski coni je bila odprta prva specializirana hladilnica za krompir podjetja Belpak, ki omogoča ustrezno skladiščenje in celoletno proizvodnjo krompirja. Vlagatelj – podjetje Belpak na trgu deluje več kot 15 let, nastalo pa je z združitvijo peterice proizvajalcev z namenom lažje umestitve izdelkov na trg. Oktobra 2021 je bilo uradno odprto skladišče krompirja podjetja Belpak z zmogljivostjo 1.400 ton krompirja – v sklopu projekta je bila zgrajena specializirana hladilnica za krompir skupne vrednosti okrog 11,5 milijona kun s sofinanciranjem iz Programa za razvoj podeželja v vrednosti odobrene podpore nad 4,2 milijona kun. Na območju Belice bo postavljenih 11 takšnih hladilnic, ki so sofinancirane z evropskimi sredstvi; na Hrvaškem skupno 33. Za potrebe projekta podjetja Belpak je skupina MB Frigo dobavila specializiran hladilni sistem za dolgotrajno skladiščenje krompirja z ohranitvijo visoke kakovosti izdelkov. S hrambo krompirja s pomočjo sistema hlajenja bo ohranjena njegova kakovost brez izgube teže, proizvodnja pa dvignjena na višjo ekološko raven. Zaradi novih standardov kakovosti se pričakuje, da bodo domači proizvajalci konkurenčnejši na tujem trgu in da se bo stopnja izvoza krompirja povečevala. Končno bo končnim potrošnikom omogočeno uživanje kakovostnejših in zdravstveno ustreznejših izdelkov.